Arhiv Značk: klop

Klopni meningitis – simptomi

Če poznate osebo, ki trpi za posledicami klopnega meningitisa, potem lahko vidite, da bolezen človeka lahko bolj prizadene kot si morda na začetku lahko sploh mislimo. Mediji nas stalno obveščajo, kako pomembno je, da o tem stanju vemo čim več podatkov, da se ustrezno zaščitimo pred pikom klopa in da smo pozorni na znake, ki bi nas morda opozarjali na klopni meningitis.

Če dobro poznamo simptome, potem veliko lažje lahko preprečimo, da se stanje razvije v kaj resnejšega. Če simptomov ali znakov ne poznamo prav dobro, je najbolje, da se čim prej pozanimamo, kateri so. To lahko naredimo tudi tako, da v spletni brskalnik vtipkamo klopni meningitis simptomi.

S pomočjo spletnega ključa klopni meningitis simptomi bomo izvedeli, kateri so najpogostejši. Med njimi bomo zagotovo izvedeli, da so to nenehna utrujenost, živčnost, občutek preobremenjenosti, telesna temperatura.

Na srečo so za klopni meningitis simptomi tudi na spletu

Spletna rešitev klopni meningitis simptomi nas pripelje na številne izjemno koristne spletne strani, ki navajajo zelo koristne podatke, ki se navezujejo na klopni meningitis. S pomočjo takih spletnih strani lahko na hiter način stopimo v kontakt tudi s strokovnjaki, ki jim preko maila ali telefonskega pogovora posredujemo svoja vprašanja. Pogosto nam strokovnjaki svetujejo povsem brezplačno.

Klopni meningitis simptomi pa ni edina stvar, ki nas zanima, ko raziskujemo svet te izjemno neprivlačne in zahrbtne bolezni. Zelo pomembno je, da poznamo tudi različne faze, ki se v času bolezni pojavijo. V resnici obstajata dve glavni fazi. Za prvo je značilno, da se pojavi predvsem zelo visoka temperatura in zelo otrdel vrat, kar kasneje povsem izgine. Bolezen nekaj časa povsem miruje. Ko izbruhne v drugi fazi, so bolečine lahko neznanske.

V življenju na sploh je dobro poznati čim več simptomov za čim več bolezni. Le na tak način bomo lahko veliko lažje preprečevali bolezni.

Več tukaj: www.sos-klop.si

Kako odstraniti okuženega klopa

Kako odstraniti klopa, ki ima bolezenske klice je zelo aktualno.

Z vprašanjem kako najbolje odstraniti klopa je najbolj pomembno, ko gre za vnos bakterije Borrelia burgdorferi. V tem primeru se prenos bolezni vrši posredno z dnevnim zamikom. Okužen klop ima bolezenski virus v notranjosti telesa, ta pa se prenese kot rečeno posredno in z zamikom. V tem primeru nas skrb kako pravilno odstraniti klopa skoraj z gotovostjo reši napredovanja bolezni in njenih posledic. Če v tem primeru odstranimo klopa v enem dnevu po vbodu bo napredovanje bolezni zgolj izjemoma. V večini primerov pa nas vprašanje kako učinkovito odstraniti klopa reši vseh posledic ter težav. Druga najpogostejša okužba je bolj neposredna, vendar je bistveno manj pogostejša oblika obolenja z ugrizom okuženega klopa. Statistično gledano v tem primeru lahko rečemo, da je skrb kako strokovno odstraniti klopa do dvajsetkrat manj pogosta. Vendar je hkrati vprašanje kako zagotovo odstraniti klopa brez posledic tudi bistveno bolj življenjsko važno. Ta oblika okužbe namreč v izjemnih primerih povzroči tudi smrt. Odstranitev samega klopa ni zahtevna, potrebo se je zgolj naučiti pravilnega postopanja ter uporabe najbolj primernih sredstev. Mnoge osebe so to znanje osvojile, ter ob prihodu iz gozda ali drugega življenjskega okolja klopa, odstranjevanje klopa izvajajo rutinsko. Na vprašanje, ali se bojijo hoditi v življenjsko okolje klopa je njihov odgovor ne, ker se ob prihodu domov redno pregledam ter po potrebi odstranim klopa. Predvsem ne smemo klopa vleči, stiskati, polivati z bencinom ali kakšnim podobni po naši oceni učinkovitim sredstvom. Klop je živo bitje, ki brani svoje življenje ter ob tem nehote tudi pospeši vnos bakterij. Z bencinom ali podobnimi kemikalijami pa ranjeno mesto vboda dodatno okužimo ter lahko poskrbimo za vnetje kože ali razne druge neljube posledice. Klopa najbolj učinkovito odstranimo, če ga primemo na mestu vboda ter nežno povlečemo.

Kako odstraniti klopa je pogosta dilema v poletnih mesecih, več informacij najdete na članku Zaščita pred klopi.

Klopni meningitis, najbolj ogrožena območja

Klopni meningitis je pogostejši pojav v delih države, ki veljajo za ogrožena območja.

Največ težav klopni meningitis povzroča na območjih Gorenjske in Koroške, za nevarno območje velja tudi ljubljanska regija. Nekoliko manj prizadeta so celjska in osrednje slovenska zdravstvena regija. Med obolelimi za klopni meningitis obstajajo tudi pomembne razliko. Bolj so za klopni meningitis dovzetni moški, predstavljajo slabi dve tretjini okuženih. Delež okuženih žensk je dobro tretjino. Med to isto populacijo je več obolelih pri starejši populaciji. Preko šestdeset odstotkov oseb je starejših od petinštirideset let. Najbolj pa so za klopni meningitis dovzetne osebe stare med petinpetdeset in štiriinšestdeset let. V Sloveniji je okuženost klopov pod enim odstotkov, zavedati pa se velja nevarnosti, ki jo prinaša. Največje možnosti za klopni meningitis obstaja med majem in oktobrom, največ obolelih v tem primeru zabeležijo junija. Obstaja pa tudi možnost največjega števila obolelih junija ter septembra in oktobra. To se zgodi, ko je jesen topla. Na število obolelih v veliki meri vpliva dejavnost klopov. Njegovo preživetje in razvoj sta odvisna od hranjenja s krvjo gostitelja ter preobrazbe v višjo razvojno stopnjo. Klop potrebuje za preobrazbo gostitelja, na njega se spusti z vegetacije ter si poišče najprimernejše mesto za ubod. Na tem mestu se klop hrani nekaj dni. Če klop ugrizne gostitelja dovolj zgodaj, se lahko preobrazi v višjo razvojno stopnjo. Toplejša jesen, pa daje možnost preobrazbe tudi nekoliko kasnejšim ugrizom. Klop se po ugrizu in hranjenju spusti na tla, ter v varnem zavetju preobrazi v višjo razvojno stopnjo. Dobre vremenske razmere mu omogočajo, da je se preobrazba zgodi v istem letu. Pri hladnejših jesenskih dnevih je to nemogoče, saj prej nastopijo predvsem neugodne vremenske razmere. Podobno lahko na večjo obolevnost vpliva topla pomlad oziroma zgodnji nastop višjih temperatur.

Z njimi postane klop aktiven, s tem pa nastopi možnost za klopni meningitis.

Klopni meningitis, učinkovita zaščita

Klopni meningitis napovedujejo bolezenski znaki .

Bolezenski znaki za klopni meningitis nastopijo teden dni po vbodu. Med znake sodijo povišana telesna temperatura, glavoboli, bolečine v mišicah, prebavne motnje in drugi znaki. Sledi faza, pri kateri za klopni meningitis ne obstajajo nobeni znaki oziroma bolezenski simptomi. Ta faza traja do nekje dvajset dni. Sledi faza, pri kateri se klopni meningitis kaže preko konstantno visoke temperature, nastopi lahko tudi nezavest, pogosti so glavoboli. Ti znaki nakazujejo, da so prizadete možganske ovojnice ali možgani. Smrtnost je nizka, po statističnih podatkih je prisotna pri največ dveh odstotkih obolelih. Za klopni meningitis je značilno, da lahko pusti bolniku trajne posledice. Med najpogostejše trajne posledice sodijo motnje koncentracije, občutljivost na sončenje, glavoboli in podobno. Prisotnost bolezni se ugotavlja s preiskavami možganske tekočine. Cilj preiskav je iskanje sprememb v možganski tekočini. Terapija je počitek ter ustrezna zdravila. Visoko telesno temperaturo je možno zniževati tudi z infuzijami. Naštete težave so boleča izkušnja obolelega in svojcev. Zavedanje možnosti nastanka težav nas vodi do zaščite in sprejetih ukrepov. Težava pri ukrepih je predvsem osebno nezaupanje do cepljenja oziroma vseh podobnih ukrepov. Mnogi ljudje imajo z drugimi cepljenji slabe izkušnje. Mnogi iz izkušenj govorijo, da so se po cepljenju počutili slabše, ter zanj temu primerno nočejo več slišati. Cepljenje lahko prepoznamo tudi na drugačen način. Na voljo nam je statistika nekaterih delov regije, kjer je cepljenje bistveno bolj prisotno v družbi. Visok odstotek cepljenih oseb se odraža tudi v zelo malo primerih obolelih oseb. Verjetno nas bo takšen podatek bolj prepričal sam po sebi, brez vsiljevanja. Obstajajo tudi informacije, ki jih posredujejo osebe, katere so klopni meningitis premagale. Gre za neposredne izkušnje, osebo lahko vprašamo marsikaj v zvezi z boleznijo.

Klopni meningitis na tak način spoznamo neposredno in neprisiljeno, naši ukrepi v prihodnosti pa so odvisni od zaznane potrebe po cepljenju.

http://www.sos-klop.si/

borelija

Borelija ali Lymska borelioza

Borelija ali Lymska borelioza se je začela pojavljati v ZDA pred več kot štirimi desetletji.

Borelija ali Lymska borelioza je dobila ime po pokrajini Lyme v Connecticutu na severovzhodu ZDA. V sedemdesetih letih minulega stoletja so na tem območju raziskovali povečano število primerov artritisa pri otrocih. Ker so najprej mislili, da gre za artritis, so bolezen imenovali Lymski artritis. Šele z obsežnejšimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da gre za posledico ugriza klopa, otroke je torej prizdela borelija. Prve strokovne obravnave bolezni so nastale v začetku osemdesetih letih minulega stoletja. Težave niso novost, saj so bile opisane že pred več kot stoletjem, zapisi so nastali tudi v Sloveniji. Glavni klinični zanki so migrirajoči eritem, borelijski limfocitom, migrirajoči eritem na več mestih, prizadetost sklepov, srca in živčevja ter kronična prizadetost sklepov, srca in živčevja. Borelija lahko začne nekaj dni do nekaj tednov po okužbi, nekaj tednov do nekaj mesecev ter več mesecev ali celo let po začetku prvih znakov bolezni. Brez ustreznega zdravljenja lahko borelija traja od nekaj tednov, do več mesecev, lahko pa ostane trajna. Vbod klopa spremljajo znaki, ki nastanejo šele čez čas. Največkrat se znaki pojavijo nekaj dni do nekaj tednov. Na mestu vboda opazimo rdečino, ki je v začetku majhna ter se postopoma veča in širi navzven. Po tednu dni začne mesto v sredini bledeti v obliki obroča ter se širit navzven. Mesto vboda je lahko srbeče, takšne znake občuti približno polovica oseb. Tretjina ljudi borelija v tej fazi prizadene preko slabega počutja, glavobolov, utrujenosti. Spremembe stanja so lahko nenadne, ali pa prehajajo iz stanja v stanja počasneje. Govorimo pa o urah ali dnevih. Praktično to pomeni, da se oboleli najprej počutijo dobro oziroma normalno, potem pa slabo. Obisk zdravnika je ob takih znakih najboljša rešitev, dobra preventiva pa je cepljenje.

Borelija velja za najpogostejšo bolezen ugriza okuženega klopa.