Mesečni arhiv: januar 2017

Zakon o delovnih razmerjih med zaposlenim in delodajalcem

Dodaj odgovor

Zakon o delovnih razmerjih nam ureja delovna razmerja med zaposlenim in delodajalcem.

S tem zakon o delovnih razmerjih zagotavlja pravice delavca ter hkrati od njega zahteva izpolnjevanje obveznosti. Podobno zakon o delovnih razmerjih delodajalcu daje tako pravice, kot tudi dolžnosti. Namen zakona je torej vključiti delavca v delovni proces delodajalca. Delavec in delodajalec načeloma predstavljata nasprotujoči si strani, vendar morata v skupnem interesu delati vzajemno po najboljših močeh. Najbolj se nasprotovanja kažejo pri nagrajevanju, delovnem času ter raznih drugih področjih. Delodajalec si z večanjem nagrade manjša dobiček, nepravilno nagrajen delavec pa nima motivacije za opravljanje zastavljenih ciljev. Delodajalec zaposli delavca z namenom uresničevanja svojega poslovnega cilja ter poslovnega interesa. Poslovni cilj je opravljanje določene profesionalne aktivnosti, s katero iz ene denarne enote ustvarimo ustrezno več denarnih enot. Delavec na trgu dela prodaja svoje delovne sposobnosti, skladno z dogovorom pa se obveže k izpolnjevanju določenih nalog. Izpolnjevanje dogovorjenih nalog obravnava zakon o delovnih razmerjih, delojemalec k temu pristopi prostovoljno. Nasprotujoči si interesi so na številnih področjih, najdemo pa tudi skupne interese. Pri reševanju sporov ter izpolnjevanju tako pravic kot dolžnosti vseh je zakon o delovnih razmerjih več kot dobrodošel. Spori v poslovnem okolju so pokazatelj številnih napak, njihova pogostost pa na problematiko širšega okolja. Najboljša okolja so tista, kjer je zakon o delovnih razmerjih zgolj črka na papirju. Vsi odnosi potekajo v podjetniškem duhu ter so v skladu z etničnimi in moralnimi načeli. Delavec se v dobrih poslovnih okoljih zaveda svoje odgovornosti za izpolnjevanje delovnih nalog ter ceni izkazano zaupanje v njihovo opravljanje. Za opravljanje nalog je bil izbran, v času večje brezposelnosti med velikim številom drugih kandidatov za delovno mesto. Delodajalec se enako zaveda svojih obveznosti ter dolžnosti, izpolnjuje jih vestno skladno z etičnimi in moralnimi načeli.

Zakon o delovnih razmerjih prinaša hkrati pravice in dolžnosti tako delodajalca kot delojemalca.

Se vam splača prodati zlato?

Dodaj odgovor

Prodaja zlata je stvar, ki se nam zelo izplača. Prodaja zlata je neobdavčen vir dohodka. Ampak kljub vsemu, večina ljudi hrani zlato za hude čase, saj vrednost zlata zaradi redkosti narašča, ni pa obdavčen. Trenutno prodaja zlata zelo cveti, saj se zavedamo, da je zlato ena izmed dobrih možnosti za obogatitev.

Zlato pa je tudi naložba, o kateri krožijo številni miti, med katerimi eni držijo, drugi pa sploh ne in pogosto le zbegajo vlagatelje.

Slovenci so se nad zlatom navdušili predvsem v zadnjih desetih letih, saj v osnovi velja da je to specifična naložba. V zgodovini je naložba v zlato pomenila zaščito pred inflacijo. V zadnjih letih pa je poudarjen tudi surovinski potencial zlata, saj se njegova cene giblje precej podobno kot cene drugih surovin oziroma kovin. A v nasprotju z delnicami zlato kljub vsemu nima dividend in dolgoročno na ustvarja dodane vrednosti. Gmota zlata je fizično vedno prisotna v nasprotju s kakim drugim bogstvom, kot je na primer nafta. Pri prodaji zlata gre velikokrat za špekulativno prodajo saj vlagatelji po navadi kupujejo po načelu iskanju največjega bedaka, kar pomeni, da upajo da se bo našel kupec, ki bo za zlato pripravljen plačati še višjo ceno.

Tako da če iščete način, kako bi svoje premoženje zapustili svojim naslednikom v najboljši meri je zlato gotovo ena izmed boljših načinov. Prodaja zlata se namreč res zelo izplača. Ampak ne moremo z gotovostjo trditi, da je zlato dober inflacijski ščit, saj je v obdobju evforije cena zlat v sedemdesetih letih močno narasla, nato pa je že v osemdesetih letih izgubila več kot polovico svoje vrednosti.

Tuškabina, osnovna oprema kopalnice

Dodaj odgovor

Tuškabina je v mnogih primerih osnovna oprema kopalnice .

V osnovi gre za kopalniški prostor , ki omogoča prhanje oziroma umivanje. Tuškabina obstaja v zelo različnih izvedbah, ki razlikam primerno nudi zelo različne izkušnje uporabe, načrtovanja ter izvedbe. Vgradna tuškabina je izvedba, ki potrebuje zgolj postavitev in priklop napeljave. Odpade polaganje ploščic v notranjosti prostora namenjenega tuširanju, vgradnja raznih zaščit curkov vode ter številna druga dodatna dela. Ravno obratna izkušnja je walk in tuškabina. Pravilnejši izrazje walk in tuš, saj se na ta način lažje razume alternativo vgradni tuš kabini. Ta izvedba je primerna za vse, ki nimajo dovolj prostora, želijo preprost vhod v prostor za tuširanje ali jim je iz kakšnega drugega razloga takšna izvedba najbolj všeč. To je lahko preprostost izvedbe, popolna individualnost opreme prostora za tuširanje in podobni razlogi. Preprostost izvedbe se kaže v opremi, ki jo sestavljajo s keramiko obložene stene ali na kakšen drug način zaščitene stene, tuš ter na eden od možnih načinov izveden vhod v prostor. Njegov namen je, da se voda ne razliva po kopalnici, skriva poglede morebitnih drugih uporabnikov kopalnice ter daje možen estetski pečat ali učinek prostoru. To je lahko preprosta zavesa ali ena od izvedb vrat. Lahko so drsna ali se odpirajo na klasičen način. Lahko gre za podobno ali praktično enako izvedbo, kot jo ima tuškabina. Razlika je zgolj v tem, da gre za del elementov, ki jih ima tuškabina. Popolna tuškabina ima poleg vrat še preostale tri stene združene v celoto. Velika prednost walk in izvedbe je predvsem v veliki individualnosti, saj lahko stene prostora izvedemo v enem od neštetih barvnih odtenkov ali popestrimo z enim od številnih možnih vzorcev ali številnih drugim možnosti. izbrana barva lahko zelo vpliva na naše počutje, z živimi, bolj umirjeni toni ali katerim koli drugim učinkom.

Tuškabina nudi možnost preproste odločitve ali pa popolne prilagoditve zahtevam investitorja.

http://www.merkur.si/kopalnica/kadi-in-kabine-za-prhanje

Bolečina v križu je nenadna in pogosto ostra

Dodaj odgovor

Bolečina v križu je lahko posledica poškodbe vezi in mišic.

Poleg tega lahko bolečina v križu nastane zaradi nerodnega giba, povzroči jo lahko pretirana obremenitev ledvenega dela hrbtenice, vzrok je lahko tudi starostna sprememba ter številni drugi vzroki. Znano je, da bolečina v križu lahko kaže tudi na zdrs medvretenčne ploščice ter razne druge zdravstvene težave. S težavo ima izkušnje slaba polovica ljudi, v zvezi z znaki in vsemi nadaljnjimi postopki je možno problem tudi bolje opredeliti, zdraviti ter v nekaterih primerih tudi priporočiti preventivno ravnanje. V osnovi se bolečina v križu razvije zaradi gibov, kot so dvig, zasuk ali nagib naprej. V mnogih primerih se te težave razvijejo po obremenitvi takoj ali v bližnji prihodnosti. Te občutke poznajo vsi, ki so predhodno opravljali izjemo zahtevna in obremenjujoča fizična dela. Pred tem pa je bila njihova obremenitev minimalna. Bolečina se zaradi preobremenitve velikokrat koncentrira na predelu, kjer so bile mišice in skelet močneje obremenjene in prizadete. V nekaterih primerih bolečina v razmeroma kratkem času mine. Drugi vzroki so lahko najrazličnejši slabi položaji človeka pri sedenju, spanju ali kakšnih podobnih aktivnostih. Slab položaj pri sedenju, neustrezna nastavitev sedalnega dela ter podobni razlogi so vsakdanja praksa mnogih oseb. V mnogih primerih bolečina v križu nastane šele po dolgotrajnem nepravilnem sedenju, v nekaterih primerih pa po nekaj urnem nepravilnem sedenju. Po dolgotrajnem sedenju je vzroke težje odpravljati, možno pa je pred tem tudi preventivno ravnanje. Posebno priporočljivo je to v primerih, ko poznamo iz preteklosti številne podobne primere na podlagi podobnih vzrokov oziroma izhodiščnih stanj. Stol na katerem sedimo gre razumeti veliko bolj kompleksno, kot preprost kos pohištva. Ko bolečina v križu nastane kmalu po dolgotrajnejšem nepravilnem sedenju je možno bolečino rešiti s spremembo položaja ali ustreznejšo nastavitvijo sedalnega dela.

Bolečina v križu ima številne vzroke in razloge, veliko primerov je mogoče preventivno rešiti.

Več

Ogrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko

Dodaj odgovor

Ogrevanje vode, ki jo porabimo za sanitarne potrebe (tuširanje, umivalniki, radiatorji, talno gretje…) je dandanes največji problem pri ogrevanju, saj nam povzroči največje stroške. Toplotne črpalke so v zadnjih letih postale zelo popularne, saj za proizvodnjo toplote ne porabijo veliko električne energije.

Poleg prihrankov pri ogrevanju pa je odlika toplotnih črpalk tudi ta, da skoraj ne potrebujejo vzdrževanja, s tem pa so povezani tudi nizki vzdrževalni stroški. Pri stroški se vam splača preveriti tudi za kakšno subvencijo, ki se pojavi na trgu. Ena izmed takih mislim, da je subvencija EKO sklada. Najbolje, da si pregledate njihovo spletno stran in jih v primeru potrebe po dodatnih informacijah kontaktirate. Naprava deluje na elektriko, zato se zna kdaj zgoditi, da vas bo zeblo, če zunaj zmanjka elektrike.

Poglejmo si še nekaj prednosti in slabosti. Ena slabost, ki jo je vredno izpostaviti je ta, da te naprave malce slabše obratujejo pri mrzlem vremenu (govora je o bolj ekstremnih temperaturah od -10 navzdol). Velika je tudi začetna investicija in sama vgradnja je precej zakomplicirana.

Toplotne črpalke so bolj varne, kot sistemi z notranjim izgorevanjem, obenem pa so tudi cenejše. Pomembno je omeniti še to, da ima tak način ogrevanja zelo majhne izpuste v okolje, k čemur bi mogli stremeti vsi. Nizke stroške vzdrževanja smo že omenili, prednost pa je tudi ta, da nas lahko TČ med poletjem hladi in deluje namesto klimatske naprave.

Življenjska doba teh naprav je izredno dolga (50 let +), zato vam za ponovne stroške ni potrebno skrbeti. Več o teh napravah pa si preberite tu http://www.aircon.si/.

Berite dalje, če vas delo detektiva zanima

Dodaj odgovor

V tem članku si bomo na kratko pregledali delo detektiva za umore v ameriški državi Los Angeles. Članek je bil sicer objavljen v eni izmed angleških revij, vendar je še vseeno zelo zanimiv. Torej kar začnimo. Detektiv svoje delo v detektivski agenciji uradno začne ob 9. zjutraj, do 17. popoldan. Dejstvo pa je, da v službo prispe že kakšno uro prej, da se z ekipo seznanijo o tekočih zadevah in umorih, ki so se zgodili čez noč.

Ker je detektiv o kateremu govorimo eden izmed glavnih, je njegovo delo tudi delegiranje dela, ki ga je še potrebno opraviti. S svojim delom pravi, da je izredno zadovoljen, saj niti en dan ni enak prejšnjemu, to delo pa opravlja že od leta 1993. Za tak tip dela moraš biti res pravi človek, saj te lahko precej pretrese. Najbolj ga veseli to, ko gleda svojo ekipo, kako rešujejo različne zločine. Seveda pa je ta služba še posebej naporna in tako, kot pri vseh službah, je tudi tu kdaj kaj takega, kar službo naredi stresno.

Oseba o kateri pišemo je povedala, da je bilo v obdobju 10 let 549 umorov in približno 250 primerov, ki še niso bili rešeni. Čeprav so detektivi za umore eni izmed najbolj zagretih pri svojem delu, je dejstvo, da vsi umori niso rešeni. Pri tem seveda uporabijo vse možne trike, ki jih poznajo. Detektivi običajno rešijo od 60-70% primerov, vendar le 30-40% tistih, v istem koledarskem letu. No tako, na hitro smo predelali zanimivo delo detektivov