V telesu imamo veliko žlez, ki igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju številnih funkcij v telesu. Takšna je tudi žleza ščitnica, ki leži v vratu pod sapnikom. Ta majhna žleza spada med žleze z notranjim izločanjem. V kolikor se njeni hormoni izločajo v ravno pravem ravnovesju, potem je v organizmu vzpostavljeno razmerje. Vsako porušeno ravnovesje se lahko pokaže z različnimi težavami, ali ščitnica deluje preveč ali premalo. Kako deluje vaša ščitnica, pa se določi na podlagi laboratorijskih izvidov. Endokrinolog, specialist za bolezni ščitnice, pregleda in interpretira izvid ter na podlagi tega določi nadaljnje zdravljenje. Ščitnica izloča dva hormona trijodotironin (T3) in tiroksin (T4), ki gre v jetra in se tam spremeni v T3. Hormon T4 ne izvaja večine nalog ščitničnega hormona, ker ima predvsem funkcijo shranjevanja. Hormoni v telesu vplivajo na delovanje mišic, kosti, možganov, srca, prebavil, pospešeno presnovo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin.

Z zakladi narave nad bolezni, ki jih povzroči ščitnica

Če ščitnica deluje premalo, pravimo hipotiroidizem, če pa deluje preveč pa hipertiroidizem. Prvi znaki, da ščitnica deluje pomanjkljivo, je pridobivanje telesne mase, suha koža, težave z nohti, nizka telesna temperatura, večja občutljivost za mraz, lenobnost, depresija, apatičnost, zaprtje in drugo. Medtem ko so znaki, da ščitnica deluje preveč, šibkost mišic, tresenje rok, močno in hitro bitje srca, težave z vidom, hujšanje, težave pri premagovanju naporov, nespečnost itd. Obe bolezni se zdravi z zdravili na recept ali kakšno drugo obliko zdravljenja. Še najbolj pa si lahko pomagamo sami. Ščitnica najbolj potrebuje zadostne količine joda, ki je ključen element za sintezo ščitničnih hormonov in za vzdrževanje normalne velikosti žleze. Pogosto se odkrije tudi povečana ščitnica, ki pa deluje normalno. Temu pravimo golšavost, ki nastane zaradi pomanjkanja joda v prehrani. Jod je torej zelo pomemben, in ga najdemo v morskih algah, ribah, špinači, ohrovtu, koruzi, jabolkih, hruškah.