Prevajanje besedil je postopek, s katerim prevajalec prenaša pomen iz izvornega jezika, v katerem je originalno besedilo napisano, v drugi jezik. Najbolj kakovostno prevajanje besedil lahko pričakujemo od prevajalca, ki je tako imenovani bilinguist. To je oseba, ki je živela v okolju, v katerem so uporabljali oba jezika. Praksa kaže, da so prevajalci, ki so imeli življenjski stik z jezikom, pri svojem delu veliko boljši od tistih, ki so se tuj jezik učili v šolskih klopeh. Imeti življenjske izkušnje z jezikom pomeni, da ga oseba uporablja na naraven način in razume rabo jezika na precej bolj globokem nivoju. Vedno moramo upoštevati to, da jezik niso le slovnična pravila, ampak je sestavljen tudi iz metaforične in metonimične ravni. Tisto prevajanje besedil, ki tega ne upošteva, se nahaja na nivoju dobesednega prevajanja. Kakšen negativen vpliv ima to na končni prevod, pa je odvisno predvsem od originalnega besedila. Bolj kot je izvorno besedilo enostavno, manj bo dobesedno prevajanje besedil škodilo končnemu prevodu.

Problem, ki ga prinaša dobesedno prevajanje besedil, je v tem, da je bralcu takoj jasno, da besedilo ni bilo izvorno napisano v tistem jeziku, v katerem ga bere. Občutek, da nekdo bere prevod, je znak za to, da je prevod slabši, kot bi sicer lahko bil.

Kakšne bodo vaše zahteve glede kakovosti, je predvsem odvisno od ciljne publike, ki bo prevod brala. Če gre za besedilo, ki spominja na kratek časopisni članek, potem bo dobesedno prevajanje besedil ustvarilo manj škode, kot če bi bilo na tak način prevedeno literarno besedilo. Pri prevajanju raznih priročnikov in navodil za uporabo, pa je včasih bolj dobeseden način prevajanja lahko še celo dobrodošel. Prevajanje besedil tako tehnične narave, kot so navodila za uporabo, ne dopušča prevajalčeve interpretativne svobode, ampak more čim bolj natančno prenesti vsebino v ciljni jezik. O primernosti stila prevajanja navsezadnje odloča namen, ki mu besedilo služi.

Več na spletni strani.