Teorija prevajanja je izjemno razvejana in zato je praktično nemogoč trditi, kateri prevod iz angleščine v slovenščino, ki sledi določeni teoriji, je boljši. Bolj primerno je namreč ugotoviti, za kakšne vrste besedilo gre in kakšno prevajalsko metodologijo je zanj najbolje uporabiti. Na tem mestu je dobro opozoriti, da tudi prevod iz angleščine v slovenščino, ko gre za zelo preprosto besedilo, zahteva premišljen pristop. Vsako besedilo je namreč sporočilo, ki je namenjeno bralcu in dober prevod iz angleščine v slovenščino je tak, da bo bralec razumel skozi prevod to, kar želi avtor besedila povedati. Prevajalec je torej posrednik med avtorjem besedila v tujem jeziku in bralcem, ki mora sporočilo posredovati na pristen, korekten in razumljiv način. In prav tukaj, kaj pomeni pristnost, korektnost in razumljivost se krešejo mnenja v teoriji, ki soji za prevajanjem.

Vprašanje je torej v tem, koliko prevajalske svobode si lahko prevajalec vzame, ko dela prevod iz angleščine v slovenščino. In prav pri vprašanju prevajalske svobode se izkaže, kako pomembna je strokovnost prevajalca. Angleščina je jezik, ki ima precej lastnih specifik in ker spada med germanske jezike, se tudi precej razlikuje od slovenščine, ki jo uvrščamo med slovanske jezike. Prav zaradi te bistvene razlike je prevod iz angleščine v slovenščino težje narediti kot iz angleščine v nizozemščino. Jezika sta precej oddaljena in zato je dobesedno prevajanje izjemno neprimerno. V tem oziru velja izpostaviti, da delimo dobesedno prevajanje in kontekstno prevajanje. Prvi prvemu prevajalec, ki dela prevod iz angleščine v slovenščino pazi predvsem na to, da ostaja čim bližje izvornemu besedilo, to pomeni, da ne dela nobenih interpretativnih posegov, da vsaka vsebina teksta stoji na istem mestu kot v originalu. Če prevajalec dela kontekstni prevod iz angleščine v slovenščino, pa vrstni red vsebine ni več toliko pomemben, ampak je na prvem mestu predvsem fluidnost besedila in estetske prvine prevoda.