Klopne bolezni se dokaj pogosto omenjajo, a vseeno jih precej slabo poznamo. Ker gre v resnici za znatno tveganje, moramo gotovo dobro poznati vsaj tiste, ki so najbolj grozeče in najbolj pogoste. V Sloveniji smo izpostavljeni obsežni populaciji klopov, ki ima tudi relativno velik delež prenašalcev nekaterih okužb. Med temi izstopa prav borelija, ki je prisotna v skoraj polovici slovenskih klopov. Borelija je bakterija, ki jo prenašajo klopi, ob prenosu na človeka pa se lahko razvije bolezen, ki ji pravimo borelioza. To je torej bakterijska okužba, ki je lahko za človeka zelo nevarna, vodi celo do trajnih posledic, v najslabšem primeru tudi smrti. Običajno sicer ne moremo pričakovati takšnih težav, saj je možno boreliozo zdraviti z antibiotiki. Pomembno pa je, da ukrepamo takoj. Najprej že preventivno, nato pa hitro v primeru suma, da se preko okuženega klopa prenaša borelija. Povsem zanesljive preventive ni, zato se osredotočamo na različne ukrepe in na vsakem koraku v kar največji možni meri zmanjšujemo tveganje. Ključnega pomena za to je tudi dobra informiranost.

Kakšne ukrepe omogoča borelija?

Medtem ko se lahko proti klopnemu meningoencefalitisu cepimo, borelija tega ne omogoča. To pomeni, da je najboljša zaščita preventiva – če se klopom povsem izognemo, povsem odpravimo tudi tveganje za okužbo. To seveda ni vedno možno, a tudi v primeru, da smo izpostavljeni klopom, moramo ravnati preventivno, predvsem se izogibamo visoki travi in drugim zaraščenim kotičkom narave. Če do ugriza klopa pride, še ni nujno, da je v klopu prisotna borelija, prav tako ni nujno, da se bo okužba takoj razvila. Imamo torej priložnost hitro ukrepati in tveganje zmanjšati. Če se redno pregledujemo in klopa pravočasno odkrijemo ter odstranimo, je zelo verjetno, da borelija ne bo povzročila težav. Če klop ostane prisesan 24 ur ali več, pa moramo biti zelo pozorni na znake okužbe – tudi takrat je namreč ključno, da ukrepamo takoj in obiščemo zdravnika za zdravljenje z antibiotiki.